#suverenidržavljan #utd #novred #kompetentniotrok #zenkriza #covidreforme #unschooling #vforvendetta #koronakapitalism #charleseisenstein #lissarankin
Sonce je zašlo in ostala sem brez besed. Ob vsej poplavi dogodkov, informacij, fascinacij nad tem in onim, izmenjavi mnenj, izdaji zakonov, vprašanj, z-groženj, obtožb in skrbi, se je danes vame naselila tišina. Svet se je ustavil zunaj in znotraj. Dam svoj telefon na letalsko in ostanem sama, objeta v gozd, ptičje petje, oblita z živo vodo, ki odnaša vse odmrlo. Narava se obnavlja, zeleni in ponuja zdravje s tekočo vodo, svežim vetrom in zvokom gozda. Ponuja poljane čemaža, ki zelenijo v daljavo. Trenutno ni nikogar, ki bi ga nabiral. Ponavadi v tem času mnogo ljudi prihaja po to bogato rastlino, ki razstruplja, krepi imunski sistem in zdravi. A danes ne. Danes je dolina samo moja. Nikjer žive duše. Kot bi si jo nakopičila zase, zadržala zase. In prvič, odkar sem tukaj, me je izpraznjena dolina razžalostila. Dala bi lahko košček pomladi še komu. Dala bi zdravje in veselje, svobodo in divjino. Dala bi prostost. Svobodno izbiro, kako boš preživel sončno sredino popoldne.
Iniciacija kapitalizma
A ne. Trenutno svobode gibanja nimamo. Eni so mnenja da je to prav, eni ne. Vendar pod samim bojem za ali proti, ležijo globlje tematike, ki bi jih morali osvetliti. So kot naplavine sistema, v katerem živimo (smo živeli?). Šok, ki smo ga doživeli, je prišel kot iniciacija globalno živečega posameznika, ki ga sistem oblikuje takšnega, kot danes je. Razvajen najstnik, ki misli da lahko dobi vse in takoj, lahko gre kamorkoli, doseže kar želi. Smo produkt kapitalizma in kapitalizirani produkt, ki ga soustvarjamo. Saj, kot vidimo, vsak v tem sistemu ga sokreira, soproducira. Brez vseh nas, ne deluje več. Kapitalizem je kot bogat starš, ki nima postavljenih vrednot in kompenzira vzgojo z materialnim ugodjem. Obenem ne razume da otrok rabi ljubezen, pozornost, širino pogleda, globino razumevanja sveta, v katerega vstopa. Brez tega nima vrednot in ne zna živeti. In to se je zgodilo nam. In, sreča v nesreči, da se pojavi virus, ki ustavi svet. Kapo dol. Mnogokrat se moj svet ustavi in ne razumem bezlanja ostalih okrog mene, vendar popolnoma ustavi?! Ne, ne, to je praktično čudež. Potem se pojavljajo vprašanja, če je ta ‘čudež’ naraven ali umeten, vendar to razlikovanje ne spremeni njegovega učinka. Sledi zlom, kolaps ekonomije, kot jo poznamo. Reakcija, ki smo ji priča, je panika in histerija, kompulzivne odločitve, ukrepi, nestrinjanje, upor, parceliranje skupin, sovražni odzivi. V tem vidim obupanega človeka, ki se trese za lastno eksistenco. Ali je to posameznik, vreden svoje integritete? Vidim kako ljudje v paniki kričijo en na drugega in se bojujejo, kdo je bolj vreden da dobi pomoč. Že tako birokratizirana država, kot Slovenija brez dvoma je, bo postala še bolj birokratska, še bolj papeška od papeža. In evropskih 3,2 miljiard bo šlo za procesiranje denarja, preverjanje pravilnosti prejemnikov in kasneje sankcije ob morebitnih netočnostih, ki jih iz korona zakona težko razbereš. Kot bi nekdo želel, da jih ne. Beda. Medtem pa smo zaprti doma in ne smemo delat. Kršenje človekovih pravic je tudi da mu jemlješ svobodo in ne zaščitiš, ko je v finančni krizi, kljub denarju, ki ga imaš.
Državljan kot nekompeten otrok
Država se napram državljanu obnaša kot oblastna avtoriteta napram nekompetentnemu otroku. Kajti kompetenten otrok se je zmožen staršu upret, ko ga ta diskreditira, poniža, užali. In kdo ima sedaj kompetence? Kdo je vzvod moči? Trenutno stanje je v skrajnost pripeljana napaka sistema, ki stoji na trhlih temeljih, z nehumanimi vrednotami. Kako bo sistem ob tej krizi nastopil humano, če v samih temeljih nima vrednot enakosti. In kopičenje, ki smo mu priča, tako pri ljudeh, ki so si nakopičili zaloge, medicinske pripomočke itd, tako pri politikih, ki sedijo na svojih stolih, pod njimi pa kepe zlata, medtem ko ljudje nimamo za preživetje. In kot pravi Dr. Lissa Rankin: ‘’Smo kultura neiniciranih, razvojno aretiranih malčkov in travmatiziranih najstnikov, ki niso ozdraveli. Zaradi tega smo se počutili upravičene do stvari, ki nam ne pripadajo - kot so skladiščenje virov, neomejeno izkoriščanje narave, nehumanizacija in izkoriščanje ljudi, ki jih imamo za drugorazredne, brezsramna uporaba plastike in fosilnih goriv, neomejeno število avtomobilov in zračni promet. Do takšnih stvari pravzaprav nismo upravičeni in naše milosti je konec.’’
Torej naš čas je minil, milostno podarjeni čas, da krademo naravi, živimo na račun drugih, si zatiskamo oči pred dejstvi, spimo lastna življenja. V sistemu, kjer smo normalno zamenjali za amoralno in skregano z zdravorazumskim posameznikom, lahko mirno pustimo da gre. Normalo je treba poustvariti na temeljih sproščenosti, enakosti, prijaznosti. Treba je poustvariti družbeno atmosfero, ki je bolj fina snov od družbenih struktur. Struktura se je hvalabogu zamajala, saj je dajala potuho lažni demoraciji, lažni solidarnosti in lažni enakosti. Zdaj pa odprimo razbita okna in dojamimo da je svet lahko drugačen.
Strah pred smrtjo
Kopičenje je direktno povezano z občutkom temeljne varnosti, ki nam ga očitno zelo primanjkuje. Naša varnost ne bi smela biti odvisna od sistema in zunanjih okoliščin, vendar od notranjega čustvenega, psihološkega stanja posameznika. Stabilen posameznik pa se lahko razvija le v zdravi družbi, z zdravim vodstvom. In tukaj se tematiki kompetentnega otroka in suverenega državljana stakneta. Kot vidim, smo v točki, ko se moramo izviti iz nadzora zblaznelih staršev in začeti sami poustvarjati sistem, kot ga želimo. Kajti v sistemu, ki gradi svoj odnos z državljani po principu kazen, nagrada, smo vzgojeni z napačnimi motivi. Tako potem ali ubogamo ali se upiramo in oboje je posledica življenja v represiji. Že samo šolanje je strukturirano da iztreblja individualnost in seje neizstopanje, razmišljanje znotraj okvirja. Okvir pomeni varnost, princip znanega, bit izven okvirja pa predstavlja neznano in vzbuja strah. Brezpogojno sprejemanje otroka, ko se rodi, pomeni da bo prezpogojno sprejemal samega sebe, ko bo odrasel. Trenutno stanje sistema je zame popoln polom. Predlagam rehabilitacijo sistema tako da se opolnomoči posameznik ne glede na status in sicer uveljavitev univerzalnega temeljnega dohodka, popolnoma javno zdravstvo, prostovoljno odločanje glede cepljenja, zaščite vseh človekovih pravic. Če pa želimo tja… rabimo drugo vodstvo. Ker kup retardiranih prestrašenih brezsramnih političnih mogotcev, tega nikakor ne zmorejo. To je jasno! Kdor vodi ljudi, prvi stopa. Poleg visoke intelegence, ima pogum in modrost. Politik je v prvi vrsti posvečen ljudem in dela za dobro vseh. Ima vizijo, pronicljivost in hitro ukrepa. Kje je tak človek? Komu lahko zaupamo? Ali moramo v sebi najti ta del in se aktivirati kot znamo in zmoremo? Ta in druga vprašanja je treba začet naslavljati. Treba je ustvarjati nov red, ki ga želimo živeti.
Univerzalni temeljni dohodek
Je nujen ukrep humanizacije posameznika. UTD ni mišljen kot ubogajme države. Je postavitev enakosti med nami v prakso. Je izjemen model razšolanja (unschooling), ki nas spomni da nismo več šolarčki, ki morajo ubogati učiteljico (v mojih časih turšico). Smo odrasli, kompetentni, suvereni, zreli posamezniki, ki jim ni treba ali vsega ubogat ali se vsemu upirat. Naše stališče mora čez ogenj ‘zen krize’. Mi rabimo pot nazaj do svojega pravega, osebnega, avtentičnega stališča. In da pridemo tja, se moramo počutiti varne, zaščitene, osnovno preskrbljene. In kot pravi Charles Eisenstein: ‘’So mogoče stvari, ki te kličejo da jih narediš in svet jih rabi, ampak v tem ni denarja, kajti današnja ekonomija ni narejena da jih nagradi, ni usklajena s splošnim dobrim.’’ Čemur sledi, da posledično dobre stvari niso narejene, ker se vsakdo bori zgolj za preživetje. Kdor dela v ‘survival mode’ sistemu je vodljiv in lahko izkoriščan, dela nevarne stvari, prekomerno in ne glede na to ali komu koristijo ali ne. V današnjem ekonomskem sistemu ne vlada morala in etika, vlada preživetje. Z UTD-jem bi odpravili revščino, neenakost, omilili preživetvene strahove v ljudeh. S tem humanim in solidarnim ukrepom bi postavili človečnost človeka v ospredje. Humanost pa je temelj novega reda.
‘’Ali res želimo živet v svetu, ki stoji na poniževanju človeškosti. Tega nam ni treba! Živeli bi v drugačnem svetu, kjer lahko vsakdo dela stvari iz ljubezni in strasti do življenja. UTD je globoko revolucionaren. Revolucioniral bi kapitalizem kot ga poznamo sedaj. Če ne siliš ljudi delat, se vse spremeni.’’ Charles Eisenstein
Zen kriza
Svet se je ustavil, šel v ničto točko. Misli so zblaznele, saj to je vendar, kot bi se zgodilo nemogoče! In se je! Naj najprej zblaznijo vse obstoječe možnosti, se skurijo čustva in zamrznjene ideje okostenelih stališč. Potem pa naj nastopi stanje nedolžnosti v nas, stanje tišine, stanje očiščenja. Naj bo to trenutek prebujenja za vse, naj se prebudi končno človek, ki je integriran, ne ločen na vse možne načine. Naj se prebudi človek, ki je ozemljen, finančno stabilen, čustveno zrel in duhovno opolnomočen. Kajti le tak človek lahko živi novo dobo, ki pomete s starimi vrednotami kopičenja, neenakosti, represije in kaznovanja. Svododna izbira naj postane svobodna za vse! In če podelimo hrano po svetu, ne bo ne lačnih, ne predebelih, ne bo ne revnih, ne bogatih. Bo integriran človek nasproti integriranemu človeku. In kaj to pomeni? To pomeni da zavlada integriteta, suverenost, zaupanje vase in drugega, novi ekonomski modeli, nove možnosti. Dajmo porodit takega človeka v sebi.
Comments